14.09.2022 ob 22:35
Deli članek
Obeta se nam temačna in hladna prihodnost

Bruselj (MOREL)- Evropska komisija predlaga nujno posredovanje na evropskih energijskih trgih v odziv na nedavno znatno zvišanje cen. EU se sooča s posledicami hudega neskladja med povpraševanjem po energiji in njeno ponudbo, predvsem zaradi nadaljnjega ruskega izsiljevanja z viri energije.  Da bi ublažila vse večji pritisk na evropska gospodinjstva in podjetja, Komisija zdaj sprejema nove ukrepe za reševanje tega vprašanja, in sicer predlaga izjemne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji, ki bodo pripomogli k zmanjšanju stroškov za električno energijo za odjemalce, ter ukrepe za prerazporeditev presežnih prihodkov energetskega sektorja končnim odjemalcem. 

Ti ukrepi dopolnjujejo predhodno dogovorjene ukrepe za polnjenje skladišč plina in zmanjšanje povpraševanja po plinu, da bi se pripravili na prihajajočo zimo. Komisija si prav tako še naprej prizadeva za izboljšanje likvidnosti udeležencev na trgu, znižanje cen plina in dolgoročno reformo zasnove trga električne energije.

Prva rešitev za obravnavo visokih cen je zmanjšanje povpraševanja. To lahko vpliva na cene električne energije in prispeva k splošni umiritvi razmer na trgu. Da bi se osredotočili na najdražje ure odjema električne energije, ko proizvodnja električne energije iz plina pomembno vpliva na njeno ceno, Komisija predlaga obveznost zmanjšanja odjema v izbranih cenovnih konicah za vsaj 5 %. 

Države članice bodo morale opredeliti 10 % ur z najvišjo pričakovano ceno in zmanjšati odjem v teh konicah. Komisija predlaga tudi, da si države članice prizadevajo zmanjšati skupni odjem električne energije za vsaj 10 % do 31. marca 2023. Primerne ukrepe za dosego tega zmanjšanja odjema lahko izberejo same, pri čemer se lahko odločijo tudi za finančno nadomestilo. Zmanjšanje odjema v času konic bi pozimi pripomoglo k zmanjšanju porabe plina za 1,2 milijarde kubičnih metrov. Povečanje energijske učinkovitosti je tudi ključni del izpolnjevanja naših podnebnih zavez iz evropskega zelenega dogovora.

Komisija nadalje predlaga začasno omejitev prihodkov „podmejnih“ proizvajalcev električne energije, tj. proizvajalcev, ki uporabljajo tehnologije z nižjimi stroški, kot so obnovljivi viri energije, jedrska energija in lignit, in električno energijo v omrežje zagotavljajo po ceni, nižji od tiste, ki jo določijo dražji „mejni“ proizvajalci. 

Ti podmejni proizvajalci ustvarjajo izjemne prihodke z razmeroma stabilnimi obratovalnimi stroški, saj so drage plinske elektrarne zvišale veleprodajne cene električne energije, ki veljajo zanje. Komisija predlaga, da se zgornja meja prihodkov določi na 180 evrov/MWh. To bo proizvajalcem omogočilo, da pokrijejo svoje naložbene in operativne stroške, ne da bi oviralo naložbe v nove zmogljivosti v skladu z našimi energetskimi in podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050. 

Prihodke, ki presegajo zgornjo mejo, bodo pobrale vlade držav članic in jih uporabile za pomoč odjemalcem pri znižanju njihovih računov. Države članice, ki trgujejo z električno energijo, se spodbuja, naj v duhu solidarnosti sklenejo dvostranske sporazume o delitvi dela podmejnih prihodkov, ki jih zbere država proizvajalka, v korist končnih uporabnikov v državi članici z nizko proizvodnjo električne energije. Takšni sporazumi bi se morali skleniti do 1. decembra 2022, kadar neto uvoz električne energije v državo članico iz sosednje države znaša vsaj 100 %.

Kot tretji ukrep Komisija predlaga začasni solidarnostni prispevek za presežni dobiček, ustvarjen z dejavnostmi v naftnem, plinskem, premogovniškem in rafinerijskem sektorju, za katere se ne uporablja zgornja meja prihodkov podmejnih proizvajalcev. Ta časovno omejeni prispevek bi ohranil spodbude za naložbe v zeleni prehod. 

Države članice bi ta prispevek zbrale na podlagi dobička v letu 2022, ki je za več kot 20 % presegal povprečni dobiček v preteklih treh letih. Države članice bi zbrale te prihodke in jih prerazporedile odjemalcem energije, zlasti ranljivim gospodinjstvom, močno prizadetim podjetjem in energijsko intenzivnim panogam. Države članice lahko financirajo tudi čezmejne projekte v skladu s cilji REPowerEU ali uporabijo del prihodkov za skupno financiranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest ali spodbujanje naložb v obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost.

Komisija v okviru nadaljnjega posredovanja v zvezi s pravili za trg električne energije predlaga tudi razširitev nabora orodij za cene energije, ki so na voljo za pomoč odjemalcem. Predlogi bi prvič doslej omogočili regulirane cene električne energije, ki bi bile nižje od stroškov, in razširili regulacijo cen, da bi se zajela tudi mala in srednja podjetja. To so sporočiil iz predstavništva evropske komisije v Sloveniji. (konec)