Ursula von der Leyen nima pozitivnega odnosa do Kitajske
Strasbourg (MOREL)- V ozadju nenehnega vzpona Kitajske kot politične in gospodarske sile na svetovnem prizorišču so danes poslanci evropskega parlamenta razpravljali o potrebi po skladni strategiji za velesilo. Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell je poudaril potrebo po enotnem pristopu EU do Kitajske.
Ne moremo govoriti z enim glasom, saj je znotraj EU več glasov, moramo pa biti vsaj na isti valovni dolžini, je dejal. Spomnil je, da so se odnosi EU s Kitajsko v zadnjem času poslabšali zaradi sankcij EU, težav z Litvo in kitajskih vojaških vaj v Tajvanski ožini, je poudaril, da se mora EU še naprej pogovarjati s Kitajsko, čeprav sta si EU in Kitajska v rivalskem načinu. Zaradi velikega vpliva v svetu se z njim ne moremo nehati pogovarjati, ker ni demokracija, je poudaril Borrell. Kitajska ni Rusija; je velesila, ki raste, zlasti na svetovnem jugu. Ko gre za Kitajsko, so še posebej zanimiva štiri področja: vrednote EU, gospodarska varnost, Tajvan in Ukrajina, je zaključil.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je zaradi vzpona Kitajske kot mednarodnega političnega in gospodarskega akterja ter zaradi lastnih interesov EU še toliko bolj pomembno, da Evropa upravlja svoje odnose s Pekingom. »In zame to kaže, da ločevanje za Evropo ni izvedljivo, zaželeno ali celo praktično. Vendar pa je očitno, da mora Evropa delati na zmanjšanju tveganja nekaterih pomembnih in občutljivih delov našega odnosa. Evropa mora izoblikovati svoj, poseben pristop, ki pušča prostor tudi za sodelovanje z drugimi partnerji, je dejala. "In izhodišče za to je potreba po skupni in zelo jasni sliki tveganj in priložnosti v našem sodelovanju s Kitajsko."
Evropski poslanci so bili enotni v pozivu k učinkoviti, dosledni in enotni strategiji glede Kitajske. Ne moremo biti konfrontacijski, naša politika pa mora temeljiti na vzajemnosti, medsebojnem spoštovanju in spoštovanju mednarodnega prava, so dejali. EU mora braniti svoje gospodarske interese in vrednote. Nekateri so kritizirali nedavno izjavo francoskega predsednika Macrona o Tajvanu in menili, da je naivno trditi, da Tajvan ne zadeva Evrope. Poudarili so tudi, da dobava orožja Rusiji in spreminjanje statusa quo na Tajvanu za EU nista sprejemljivi. V ozadju kitajskega zatiranja Ujgurov in drugih manjšin v regiji Xinjiang so nekateri poslanci pozvali EU, naj še naprej pritiska na Peking, naj spoštuje človekove pravice, in dejali, da te pravice niso naknadna misel zunanje politike EU, temveč predstavljajo jedro to. (konec)
