12.01.2024 ob 19:57
Deli članek
Evropska poslanka Irena Joveva prejal odziv podpredsednice EK

Irena Joveva

Bruselj (MOREL)- Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Gibanje Svoboda) se je odzvala na prejeti odziv podpredsednice Evropske komisije, komisarke za vrednote in preglednost Vere Jourove in komisarja za notranji trg Thierryja Bretona na njeno javno pismo s pozivom za revizijo evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (direktiva o AVMS) z dopolnitvijo oziroma razširitvijo obveznosti za platforme, ki ponujajo (pretočne) video vsebine v državah članicah, na prevode podnapisov ali sinhronizacijo v vse uradne jezike Evropske unije.

Podpredsednica Jourova in komisar Breton sta v osebnem odzivu evropski poslanki Jovevi izpostavila, da delita njen cilj zaščite jezikovne raznolikosti in si za to prizadevata prek številnih pobud financiranja, kot je program MEDIA v sklopu Ustvarjalne Evrope, ter z razpisom za priprave študije o možnosti raziskovanja različnih evropskih kulturnih vsebin v digitalnem okolju.Ključni poudarek pisma poslanke Joveve je bil, da je potrebna revizija omenjene direktive, ki mora vključevati tudi določbe o spoštovanju jezikovne raznolikosti oziroma razširitev principa nediskriminacije na vso avdiovizualno vsebino, zahteve dostopnosti za državljan(k)e prek podnaslavljanja ali sinhronizacije pa bi morala veljati za vse Evropejke in Evropejce. Podpredsednica Jourova in komisar Breton sta sicer navedla, da kulturna in jezikovna raznolikost ostajata v pristojnosti držav članic, a sta hkrati zagotovila, da bo Evropska komisija v okviru postopka evalvacije skrbno preučila vprašanje in predloge Irene Joveve, pri čemer jo bosta tudi “z veseljem vključila v postopke”.

Evropska poslanka je ob prejemu pisma dejala: “Pozitivno sem presenečena, da sta pristojna komisarja tako poglobljeno in individualno pristopila k reševanju tematike, ki sem jo izpostavila v svojem pozivu. Evropski zakonodajni proces je resda dolgotrajen, a gre za zelo jasen signal najvišje ravni izvršilne oblasti EU, ki bi lahko pomenil tudi, da se ta podjetja končno samostojno lotijo reševanja tega problema, torej še preden to z revizijo AVMSD naredimo kot obvezo na ravni celotne Unije. Slovenija je sicer naredila odločen korak že s trenutno predvidenimi dopolnili zakona o javni rabe slovenščine, a žal to ne bo prineslo želenih rešitev za ponudnike video pretočnih vsebin, kot sta Netflix ali Disney+, saj zaradi upoštevanja t. i. načela države izvora ta podjetja v EU spadajo neposredno in izključno pod pristojnost regulatorjev v državah, kjer so registrirana. Delno bo težava rešljiva s sprejetjem nedavno dogovorjenega Evropskega aktom o svobodi medijev, ki bo vseboval člen o koordinaciji regulatorjev držav članic, za katerega srčno upam, da bo spodbudil slovenskega regulatorja k pozivu regulatorjem drugih držav k spoštovanju jezikovne raznolikosti, torej k podnaslavljanju ter sinhronizaciji vsebin tudi v naš materni jezik, slovenščino. Že dlje časa si prizadevam, da bi ta podjetja to storila samostojno, a se zaradi njihovih (pre)počasnih odzivov zdaj trudim ta načela narediti zakonsko obvezujoča. Prepričana sem namreč, da bi načelo prepovedi diskriminacije na podlagi jezika morala upoštevati tudi zasebna podjetja, ki svoje storitve ponujajo v Sloveniji in drugih državah članicah EU. V času, ko splet predstavlja vedno večji del našega življenja, si moramo prizadevati za enakopravnost vseh evropskih jezikov. To je pravica, ki jo med drugim nalagajo tudi temeljne pogodbe EU. Trdim, da sta podnaslavljanje in sinhronizacija vsebin v slovenskem jeziku nujna za preprečevanje takšne diskriminacije, hkrati pa opozarjam, da so jeziki na spletu neenakopravni tudi na drugih področjih, recimo pri moderiranju vsebin in drugih določb nedavno sprejete zakonodaje, ko je Akt o digitalnih storitvah. Aspekt enakopravnosti jezika je tudi v EU zakonodaji pogosto spregledan in čas je, da se te krivice popravijo.“ (konec)