Strasbourg (MOREL)- Ob mednarodnem dnevu žena so evropske poslance nagovorile gostje iz Belorusije in Ukrajine Sviatlana Tsikhanouskaya, Palina Sharenda-Panasiuk, Leniie Umerova in Tata Kepler. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je ob otvoritvi slovesnosti dejala: »Ponosna sem, da je Evropski parlament vedno in bo sila demokracije, enakosti in solidarnosti. Danes se poklanjamo pogumnim ženskam po vsej Evropi, ki se zavzemajo za vrednote, ki jih mnogi izmed nas prepogosto jemljemo za samoumevne.«
Sviatlana Tsikhanowskaya, vodja beloruskih demokratičnih sil, se je v svojem nagovoru zahvalila EU in njenim državam članicam za podporo beloruski civilni družbi in medijem. Za beloruske ženske mednarodni dan žena ni bil praznovanje, temveč boj za mir, pravičnost in demokracijo. Poudarila je, da se je treba še naprej boriti za izpustitev več kot 1200 političnih zapornikov, med katerimi je 155 žensk. Še naprej se borimo za vrednote, ki opredeljujejo Evropo – svobodo, varnost in blaginjo, je dodala Cihanuskaja. Ob tem je izrazila močno podporo Ukrajini in poudarila, da sta usodi Belorusije in Ukrajine globoko prepleteni. Tsikhanouskaya je pozvala k evropski perspektivi za Belorusijo in EU, naj okrepi pritisk na Lukašenkov režim. Svobodna Belorusija, ki bi lahko ustavila napredovanje Rusije v Evropo, je bila mogoča le, če bi bila Evropa močna in združena.
Palina Šarenda-Panasiuk, beloruska opozicijska aktivistka in nekdanja politična zapornica, je pozvala EU, naj pritisne na beloruski režim, da izpusti na tisoče političnih zapornikov. Poudarila je potrebo po politični in gospodarski izločitvi beloruskega režima ter pozvala k povečanju pritiska na Lukašenka s strožjim uveljavljanjem sankcij in popolnim trgovinskim embargom.
Leniie Umerova, ukrajinska in krimskotatarska aktivistka, je pripovedovala o svojem skoraj dveletnem zaporu v Rusiji, potem ko so jo ruske varnostne sile ugrabile, ko je poskušala obiskati svojega bolnega očeta na Krimu. Opisala je krivice, s katerimi se je soočala, vključno s fizičnimi in psihičnimi zlorabami, zasliševanjem in zaprtjem v samici. Umerova je poudarila stalno rusko preganjanje na zasedenih ozemljih, kjer se civilisti soočajo z ugrabitvami, deportacijami in prisilnim delom, vsako kljubovanje pa se kaznuje z zaporom. Delila je zgodbe o ženskah, ki so bile podvržene mučenju in jim je bila odrečena zdravstvena oskrba.
Tata Kepler, ukrajinska prostovoljka v vojaški medicini, je delila svoje izkušnje s podporo žrtvam vojne, vključno s tistimi, ki so bile prizadete zaradi spolnega nasilja. Opisala je svoja prizadevanja za pomoč civilistom na deokupiranih ozemljih, pri čemer je poudarila velik vpliv vojne na ukrajinske ženske in otroke. "Tu in zdaj se pred vašimi očmi širi genocid nad ukrajinskim narodom," je dejala in mednarodno skupnost pozvala k ukrepanju proti agresiji Rusije. Poudarila je, da več kot 130.000 Ukrajink služi v varnostnem in obrambnem sektorju, pri čemer mnoge čakajo na vrnitev svojih ljubljenih iz ujetništva.(konec)
