Bruselj (MOREL)- Evropski parlament je danes objavil spomladansko raziskavo Eurobarometer 2023. Iz nje je razvidno, da državljani močno podpirajo demokracijo in so dobro seznanjeni s prihodnjimi evropskimi volitvami. Leto dni pred naslednjimi evropskimi volitvami se je zanimanje javnosti za te volitve znatno povečalo. Zanje se tako zanima velika večina državljanov (56 %), kar je šest odstotnih točk več kot leto dni pred zadnjimi evropskimi volitvami leta 2019.
Približno dve tretjini vprašanih (67 %) je povedalo, da bi se evropskih volitev verjetno udeležili, če bi te potekale naslednji teden. Podobno vprašanje je bilo vključeno tudi v raziskavo Eurobarometer aprila 2018, ko je nanj pozitivno odgovorilo 58 %. Iz tega je razvidno, da so državljani udeležbi na evropskih volitvah leta 2024 trenutno bolj naklonjeni kot v enakem obdobju pred volitvami leta 2019.
V Sloveniji je za naslednje evropske volitve zainteresiranih 48% vprašanih, kar je dve odstotni točki več kot pred petimi leti. Če bi volitve potekale prihodnji teden, bi se jih udeležilo 58% vprašanih v Sloveniji. O rezultatih raziskave je spregovorila tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Dejala je: „Volitve so pomembne. Udeležba na volitvah je vaša priložnost, da se zavzamete za vprašanja, ki so pomembna za vas. Pozivam vse, zlasti mlade, naj se udeležijo volitev in s tem oblikujejo Unijo, v kateri želijo živeti.”
Volitve so temelj vsake demokracije. Evropski državljani menijo, da je demokracija najpomembnejša vrednota, ki jo zagovarja Evropski parlament. Zaščita demokracije je prednostna naloga za kar 37 % državljanov, sledita pa ji varstvo človekovih pravic v Evropski uniji in po svetu (28 %) ter svoboda govora in mišljenja (27 %). Z delovanjem demokracije v Evropski uniji je zadovoljnih 54 % vprašanih. Če demokracijo razčlenimo na več enot, vidimo, da so državljani najbolj zadovoljni s svobodnimi in poštenimi volitvami (71 %), svobodo govora (70 %) in spoštovanjem temeljnih pravic (66 %), manj zadovoljni pa so, ko gre za boj proti korupciji in dezinformacijam.
Anketiranke in anketiranci v Sloveniji so kot najpomembnejšo vrednoto, ki jo mora braniti Evropski parlament, navedli varstvo človekovih pravic v EU in po svetu (36%), sledijo vladavina prava (28%), svoboda govora in mišljenja (25%) ter demokracija (24%). Z delovanjem demokracije v EU je v Sloveniji zadovoljnih 52% vprašanih. Najbolj so zadovoljni s svobodnimi volitvami in svobodo govora (obe po 65%) in s spoštovanjem temeljnih pravic (59%), enako kot na ravni EU pa so manj pa so zadovoljni z bojem proti napačnim informacijam v medijih in bojem proti korupciji.
Po štirih letih trenutnega zakonodajnega obdobja Evropskega parlamenta se državljani zavedajo, da je imela EU vodilno vlogo pri reševanju več zaporednih kriz, ki so zaznamovale to obdobje. Vpliva EU na vsakdanje življenje se zaveda velika večina evropskih državljanov. Tako meni 71 % vprašanih. Skoraj petina med njimi (18 %) jih meni celo, da ima Evropska unija zelo velik vpliv na njihovo življenje. Ljudje pa se zavedajo tudi vloge Evropskega parlamenta. Kar 62 % se jih namreč spomni, da so o njem kaj slišali pred kratkim.
V Sloveniji se vpliva EU na njihovo vsakdanje življenje zaveda 77% vprašanih, 74% jih je v zadnjem obdobju slišalo o Evropskem parlamentu. Podpora EU Ukrajini izstopa kot dosežek, s katerim so državljani daleč najbolj zadovoljni. Z ukrepi Unije na tem področju je zadovoljnih 69 % vprašanih. Zadovoljstvo je največje na Nizozemskem (90 %), Švedskem (87 %), Finskem (87 %) in Irskem (87 %). Najnižja stopnja zadovoljstva pa je bila zabeležena na Slovaškem (45 %) in v Grčiji (48 %). Državljani so z ukrepi Unije precej zadovoljni tudi na področju varstva demokratičnih pravic in pravne države (64 %) ter zunanje politike (54 %). Med anketiranimi v Sloveniji je z aktivnostmi EU v podporo Ukrajini zadovoljnih 60%, visoko podporo pa uživajo še demokratične pravice in spoštovanje vladavine prava (49%) in digitalna agenda (47%).
Številne krize preteklih let so vidno zaznamovale gospodarstvo in finančni položaj državljanov. Polovica vprašanih (50 %) opaža upad svojega življenjskega standarda in pričakuje, da se bo to nadaljevalo tudi prihodnje leto. 29 % jih pravi, da se njihov življenjski standard še ni znižal, vendar pričakujejo, da se bo to zgodilo v prihodnjem letu. S tem so se povečala pričakovanja glede konkretnih rešitev. Skoraj dve tretjini (65 %) vprašanih tako ni zadovoljnih z ukrepi, ki jih je v odgovor na krizo zaradi vse višjih življenjskih stroškov sprejela njihova država, 57 % pa jih ni zadovoljnih z ukrepi Unije za olajšanje razmer.
Upad svojega življenjskega standarda v Sloveniji opaža 46% vprašanih, ki menijo, da se bo trend nadaljeval tudi v prihodnjem letu. 28% jih meni, da se njihov življenjski standard še ni poslabšal, a to pričakujejo v prihodnjem letu. Skoraj tri četrtine vprašanih v Sloveniji (72%) ni zadovoljnih z ukrepi za reševanje naraščajočih življenjskih stroškov, ki jih je sprejela vlada, 69% pa ni zadovoljnih z ukrepi na tem področju na ravni EU.Državljani tako želijo, da bi Evropski parlament na prvo mesto postavil boj proti revščini in družbeni izključenosti (38 %). Sledijo javno zdravje (33 %), boj proti podnebnim spremembam (31 %) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (31 %). Anketirani v Sloveniji so na prvo mesto prednostnih nalog, ki bi jih moral obravnavati Evropski parlament, postavili javno zdravje (48%), sledita boj proti revščini in socialni izključenosti (42%) in podpora gospodarstvu ter ustvarjanje novih delovnih mest (31%).
Spomladansko raziskavo Eurobarometer 2023 je za Evropski parlament izvedlo podjetje Kantar. Raziskava je potekala v živo od 2. do 26. marca v vseh 27 državah članicah, na Češkem, Danskem, Finskem in na Malti so potekali tudi intervjuji prek videa. Skupno je bilo opravljenih 26.376 intervjujev. Rezultati na ravni EU se ponderirajo glede na število prebivalcev posamezne države. V Sloveniji je v anketi sodelovalo 1017 ljudi. To je sporočila Saša B. Golob, predstavnica za stike z mediji evropskega parlamenta. (konec)
