Ljubljana (MOREL)- Leto 2024 je bilo ugodno za skoraj vse vrste strnih žit, koruzo, oljnice in zeleno krmo z njiv.  Pridelek pšenice na hektarje bil  nekoliko večji od desetletnega povprečja. Površina, posejana s pšenico, se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko zmanjšala (za 2 %), je pa zato ta obrodila bolje. Povprečni pridelek je bil s 5,5 tone na hektar (v nadaljevanju: t/ha) za 8 % večji kot leto prej in za 4 % nad desetletnim povprečjem. Skupno je bilo lani na skoraj 28.000 hektarjih pridelanih okoli 152.400 ton pšenice.
Nekoliko slabša je bila letina ječmena. Posejan je bil na približno 21.000 hektarjih, kjer smo pridelali okoli 100.700 ton zrnja. Povprečno smo s hektarja poželi 4,8 tone ječmena, kar je za 4 % več kot predlani, vendar za 2 % manj v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let.
Dober je bil pridelek koruze za zrnje, pri silažni koruzi pa povprečen. Skupno je bilo lani posejanih okoli 72.700 ha koruze, kar je za 2 % manj kot leto prej. Skoraj 60 % te površine je bilo namenjeno za pridelavo zrnja. Koruza za zrnje je obrodila dobro, 9,2 t/ha je pomenilo za 5 % več kot leta 2023 in za 3 % več od desetletnega povprečja. Silažna koruza je rasla na 3 % večji površini kot v prejšnjem letu, povprečni pridelek pa je bil za desetino večji. Z enega hektarja smo pospravili v povprečju 43,7 tone koruzne silaže, kar je podobno povprečju desetih let. 
Dober je bil tudi pridelek skoraj vseh vrst oljnic. Vse oljnice so obrodile bolje kot leto prej. Skupni pridelek oljne ogrščice je bil težji za 13 %, čeprav je zrasel na za desetino manjši površini. Povprečni pridelek 3,2 t/ha je bil večji, in sicer za 23 % na letni ravni ter za 17 % v primerjavi z desetletnim povprečjem. 
Pridelavi soje je bila namenjena največja površina od začetka spremljanja podatkov – 4.166 hektarjev. Povprečni pridelek 2,8 t/ha je bil primerljiv s povprečjem zadnjih desetih let, po drugi strani pa za 8 % večji kot leto prej. Površina njiv, posejana z oljnimi bučami, se je na letni ravni povečala za 27 %, in tudi obrodile so zelo dobro. Povprečni pridelek suhega bučnega semena je znašal 0,7 t/ha, kar je za 13 % več od povprečja zadnjih deset let. Skupno je bilo na približno 3.760 hektarjih pridelanih 2.530 ton bučnic. 
Sončnice so obrodile za 5 % boljše v primerjavi s preteklim letom, kljub temu je povprečni pridelek 2,1 t/ha bil lazji za 9 % v primerjavi z zadnjim desetletnim povprečjem.
Pridelki rastlin za zeleno krmo z njiv in sena s trajnih travnikov je bil tudi večji. 
Trave ter travne, deteljnotravne in travnodeteljne mešanice smo v letu 2024 pridelovali na skupno 30.133 hektarjih njiv, kar je za 13 % manjša površina kot leto prej. Povprečni pridelek 6,4 t/ha je bil primerljiv z desetletnim povprečjem in za 8 % večji od tistega v 2023.
Detelje in lucerna so bile posejane na nekoliko manjši površini kot v letu 2023 (za 7 %). Povprečni pridelek 6,1 t/ha je bil primerljiv z lanskim, a za 5 % pod desetletnim povprečjem. Lani so pridelali približno 21.600 ton lucerne in 20.400 ton detelj.
Pridelek sena s trajnega travinja je bil za 5 % večji kot leto prej, z okoli 274.000 hektarjev travnikov in pašnikov smo pridobili približno 1.646.000 ton suhega sena ali 6 ton na hektar. To so sporočili iz SURS. (konec)