04.03.2024 ob 15:01
Deli članek
Nove rešitve za povečanje odpornosti stavb in infrastrukture na podnebne spremembe

Rok Fazarinc in Črtomir Remec

Ljubljana (MOREL) – Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je na digitalni konferenci Slovenski inženirski dan (SID) povezala 1.500 pooblaščenih inženirjev s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, rudarstva, tehnologije in geotehnologije, požarne varnosti, prometnega inženirstva ter geodezije. Konferenca je potekala na Svetovni dan inženirstva za trajnostni razvoj. Odpornost stavb in infrastrukture na podnebne spremembe je ključnega pomena za ohranitev in razvoj modernega načina življenja, pri čemer ima inženirska stroka pomembno vlogo tudi pri obnovi po lanskoletnih ujmah.

Pooblaščene inženirje je nagovoril minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je opozoril na vpliv podnebnih sprememb pri projektiranju, ki ga je posledično treba prilagoditi, in izpostavil že izvedene ukrepe, ki bodo povečali odpornost družbe ter potrebna vlaganja v prometno, predvsem železniško infrastrukturo. Predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec je pozdravil visoko zanimanje za nosilno tematiko letošnje konference in predstavljene strokovne prispevke. Slovenija kljub opozorilom stroke še ni pripravljena na podnebne spremembe.

Ob velikem zanimanju za Slovenski inženirski dan 2024, ki je letos namenjen razpravi ter iskanju novih rešitev za povečanje odpornosti stavb in infrastrukture na podnebne spremembe je na novinarski konferenci Slovenske inženirske zbornice pooblaščeni inženir in hidrolog mag. Rok Fazarinc opozoril, da je bila Slovenija kljub opozorilom stroke nepripravljena na naravno nesrečo takšnih razsežnosti, kot smo ji bili priča lanskega avgusta ob vremenskih ujmah. Fazarinc tudi ugotavlja, da se z daljšanjem časovne distance od lanskoletnih poplav v družbi razvija vtis odpornosti na podnebne spremembe, ki ne zdrži strokovne presoje. Tovrstni laični pogledi odpirajo nova tveganja za varnost življenja in premoženja, gospodarstvo. Inženirska stroka si zato prizadeva za nadaljnje osveščanje javnosti o potrebnosti celovitih in ne parcialnih rešitvah porečij ter ravnanje skladno z dobrimi, uveljavljenimi strokovnimi praksami. Nenazadnje poziva državo, da vztraja pri čim prejšnji izvedbi potrebnih zaščitnih ukrepov in zagotovi finančna sredstva zanje.

nženirska zbornica Slovenije (IZS) je integralni del inženirske stroke, ki deluje povezovalno in mednarodno in kot je v uvodnem nagovoru dejal predsednik zbornice Črtomir Remec, je letošnja tema Slovenskega inženirskega dne Odpornost stavb in infrastrukture na podnebne spremembe »nadaljevanje zgodbe« iz Svetovnega gradbenega foruma 2019, ko smo skupaj z UNESCO, Svetovno zvezo inženirskih organizacij (WFEO) in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani sprejeli Ljubljansko deklaracijo za trajnostni razvoj in nekaj mesecev kasneje je generalna skupščina Združenih narodov potrdila 4. marec za svetovni dan inženirstva.« Podnebne spremembe so eden ključnih izzivov, ki spreminja tok načrtovanja, projektiranja in izvajanja inženirskih projektov. Novi izzivi zahtevajo, da ostanemo agilni, inovativni in informirani in to lahko dosežemo tudi z izmenjavo dobrih praks, ki jih inženirska stroka premore veliko in Slovenski inženirski dan je priložnost, za poglobitev v inovativne pristope in tehnične rešitve, ki bodo oblikovale prihodnost gradbenih projektov. Iz zbranih podatkov Evropske agencije za okolje (EEA) je razvidno, da je najvišja škoda zaradi naravnih nesreč v EU na prebivalca v obdobju 1980 – 2022 nastala prav v Sloveniji in sicer je znašala kar 3.452 EUR/ prebivalca.

»Na tem področju je treba v Sloveniji nekaj narediti. Potrebno je razmišljati, kako bomo objekte prilagajali na podnebne spremembe,« je v svojem predavanju dejala Eva Markun. Smernice IZS za načrtovanje objektov, prilagojenih na podnebne spremembe, ki jih je predstavila, so ena od spodbud stroke, da bodo v prihodnje vsi gradbeni objekti prilagojeni in podnebno odporni, saj se trenutno pri nas s tega vidika presoja le projekte, ki se financirajo iz javnih sredstev, ali sredstev evropskih skladov, ki pa predstavljajo le manjši delež vseh gradbenih projektov v Sloveniji. »Ali inženirji dovolj upoštevamo, da gradimo za naprej?« je vprašanje, ki je nekakšen apel k razmisleku stroki o smeri dela v prihodnje in ga je moč izluščiti iz prispevkov plenarnega dela konference.

Lučka Kajfež Bogataj je izpostavila, da inženirji gradimo objekte in infrastrukturo za več let, kar je v svojem prispevku, na primeru analize poplavnega dogodka 4. avgusta 2023, izpostavil tudi Rok Fazarinc. Opozoril je, da je ključno, da »v bodoče, ko načrtujemo za daljše obdobje, tudi do 100 let, pogledamo za naprej in zato bo potrebno vrednotenje hidroloških pojavov prilagoditi tem razmeram.« Ne samo hidroloških, spremeniti je potrebno koncepte, ki temeljijo na stacionarnosti podnebno pogojenih parametrov.

Podnebje namreč ni stacionarno in kot je v svojem predavanju poudaril Mihael Brenčič, je treba dvigniti tudi raven izračunov in ocen dinamično podnebnih pogojenih obremenitev. Kako v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) že spremljajo razvoj podnebnih sprememb in na tej podlagi izvajajo izboljšave, je v svojem prispevku predstavil dr. Rudolf Prosen. Med drugimi se je dotaknil poplavne zaščite NEK, zaščite pred močnimi lokalnimi padavinami in vidika sledenja spremembam vpliva izrednih vremenskih dogodkov. Poudaril je nenehno posodabljanje zaščite NEK pred nevarnimi dogodki, kar je odličen primer, kako se tudi v spremenjenih podnebnih razmerah lahko zagotavlja varno in stabilno obratovanje.

Na konferenci je  Krištof Oštir predstavil sistem Copernicus, to je evropski sistem za globalno, stalno, avtonomno, visokokakovostno in obsežno opazovanje Zemlje. Servisi sistema omogočajo opazovanje infrastrukture, okolja, naravnih in grajenih objektov in tudi opazovanje premikov z radarsko interferometrijo, ki je tehnika, ki omogoča spremljanje premikov na infrastrukturi vsakih nekaj dni. S posebnimi sipalci ali odbojniki, ki se namestijo na infrastrukturo, lahko natančno spremljamo dogajanje na površju vsakih šest dni in omogočajo, da preprečimo ali vsaj napovemo kakšne dogodke. (konec)