Ljubljana (MOREL)- V okviru mednarodnega projekta, povezanega z Evropskim zelenim dogovorom, so na SURS pripravili podatke o snovnem odtisu ter nadgradili statistike pri modulih o ekosistemskih računih ter o odpadkih.S snovnim odtisom spremljamo porabo surovin pri štirih osrednjih kategorijah (biomasa, kovinske rude, nekovinski minerali in fosilne energetske surovine). Leta 2021 so tako v Sloveniji po porabi prevladovali nekovinski minerali (41 %), ki obsegajo predvsem gradbene
materiale, kot so pesek, gramoz in apnenec. Sledile so kovinske rude (31 %), predvsem iz uvoza, saj jih država sama ne pridobiva. Fosilne energetske surovine (16 %) in biomasa (12 %) so skupaj predstavljale več kot četrtino porabljenih surovin.
V letu 2018 so po ekosistemski tipologiji EU največjo površino med vsemi ekosistemi na ozemlju države (vključno z morskimi) zavzemali gozdovi (1,18 milijona ha ali 57,2 %) ter njive in trajni nasadi, kot so sadovnjaki, vinogradi, oljčniki, nasadi jagodičevja, drevesnice ter druga heterogena kmetijska območja (0,59 milijona ha ali 28,4 %). Med letoma 2012 in 2018 so se najbolj povečale površine naselij in drugih umetnih površin (za 595 ha) ter jezer in rezervoarjev (za 282 ha),
medtem ko so se najbolj zmanjšali njive in trajni nasadi (za 517 ha) ter gozdovi in gozdne površine (za 279 ha).
Kazalnik neto prirastek lesa (s skorjo) prikazuje količinski tok ekosistemske storitve, tj. razpoložljivo količino lesa za oskrbo. Glede na razpoložljive podatke je leta 2022 skupni neto prirastek lesa znašal skoraj 7,3 milijona m3. Večina lesa je prirasla v gospodarskih gozdovih, manjša količina je bila za oskrbo z lesom na voljo iz drugih gospodarskih gozdnatih zemljišč (0,14 milijona m3 lesa), ocena količine prirastka in poseka lesa v naseljih in na kmetijskih površinah pa zaenkrat ni
znana. V opazovanem letu je bilo na voljo za oskrbo še okoli 0,07 milijona m3 lesa, posekanega v negospodarskih gozdovih. Razpoložljiva količina lesa je bila porabljena kot vmesna potrošnja za dodatek k inventarju v gozdarski dejavnosti (SKD A02), ki je »prvi uporabnik« v dobavni verigi lesa.
V obdobju 2019–2022 je bila večina (med 54 % in 60 %) uvoženih odpadkov predvidena za recikliranje. Med najpogostejšimi postopki ravnanja s temi odpadki sta sledila druga predelava odpadkov in njihov sežig (uporaba kot gorivo). Leta 2022 je bilo za vse tri predvidene postopke obdelave največ odpadkov uvoženih iz Italije.
Recikliranje je bilo najpogostejši predvideni postopek obdelave tudi pri izvoženih odpadkih. Delež odpadkov, namenjenih recikliranju, se je gibal med 55 % in 72 %. Sledila sta druga predelava odpadkov in sežig odpadkov (uporaba kot gorivo). Leta 2022 je bila večina odpadkov, namenjenih recikliranju in drugi predelavi, izvožena v Italijo, medtem ko je bilo največ odpadkov, predvidenih za sežig (uporaba kot gorivo), izvoženih na Madžarsko. (konec)