Ljubljana (MOREL)- Tako v marcu kot v 1. četrtletju je izvoz narasel bolj kot uvoz. Rast vrednosti blagovne menjave s tujino se je upočasnila, predvsem pri trgovanju z državami članicami EU, saj je uvoz iz njih v marcu medletno padel, rast izvoza pa je bila skromna.

Vrednost blagovne menjave je bila marca najvišja v tem letu, tako izvoz kot uvoz sta prvič letos presegla vrednost 5 milijard EUR. Kljub temu sta bili stopnji rasti nižji od povprečnih v lanskem letu, ki sta znašali 33,9 % za izvoz in 38,2 % za uvoz. Prvič po januarju 2021 je medletno upadla vrednost uvoza iz držav članic EU (za 9,1 %), tudi rast izvoza v te države je bila z 2,5 % najnižja po februarju 2021.
Od začetka leta 2021 je uvoz naraščal precej bolj kot izvoz, v drugi polovici prejšnjega leta pa se je ta trend začel obračati in marca je peti mesec zapored izvoz medletno zrasel bolj kot uvoz. Trgovinska bilanca kljub temu ostaja negativna, pokritost uvoza z izvozom je bila 97,9-odstotna.
V 1. četrtletju je izvoz znašal 14,4 milijarde EUR, uvoz pa 14,5 milijarde EUR. To je bilo 27,0 % oz. 11,2 % več kot v istem obdobju lani. Pokritost uvoza z izvozom je bila 99,4-odstotna.
V preteklosti so posli oplemenitenja predstavljali manjši delež vrednosti izvoza in uvoza blaga, v obdobju od 2010 do 2018 se je ta gibal med 2 % in 4 %. Od leta 2019 pa je opazen trend naraščanja vrednosti poslov oplemenitenja pri obeh tokovih blagovne menjave.
V 1. četrtletju 2023 je bila vrednost poslov oplemenitenja tako pri izvozu kot pri uvozu 3,7 milijarde EUR in je predstavljala približno četrtino vrednosti skupnega izvoza oz. uvoza (25,5 % oz. 25,8 %). V primerjavi z istim obdobjem lani se je vrednost teh poslov pri izvozu zvišala za 134,5 %, pri uvozu pa za 55,1 %. Povečala sta se tudi deleža poslov oplemenitenja, pri izvozu za 11,7 odstotne točke in pri uvozu za 7,3 odstotne točke.
Vse višja vrednost poslov oplemenitenja je vplivala tudi na strukturi izvoza in uvoza po državah, najopaznejša je razlika pri trgovanju s Švico. Brez poslov oplemenitenja je Nemčija še vedno najpomembnejša partnerica Slovenije tako pri izvozu kot pri uvozu.
Kadar med seboj primerjamo dve števili, rast merimo v odstotkih, kadar primerjamo dva deleža, pa v odstotnih točkah. Rast v odstotkih se torej nanaša na spremembo vrednosti spremenljivke glede na preteklo obdobje, izraženo kot odstotek prvotne vrednosti. Po drugi strani pa se rast v odstotnih točkah nanaša na rast deleža spremenljivke v drugi (nadrejeni) spremenljivki. To so sporočili iz SURS. (konec)