Ljubljana (MOREL)- Na današnjem poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice AmCham oziroma njene komisije za zdravje in kakovost bivanja z naslovom »Koliko stane, če ne investiramo v zdravje?« so se zbrali nekateri vodilni strokovnjaki s področja javnega zdravja, ekonomike zdravstva, predstavniki bolnišnic in gospodarstva.

V uvodu je Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija nanizala podatke, kako je v Sloveniji zdravstveni sistem v razsulu, saj 200.000 žensk nima ginekologa, veliko jih nima izbranega zdravnika, primanjkuje nam 1.300 zdravnikov, predvsem na primarni ravni, denar pa se neracionalno troši, zaradi bolniškega staleža so bili zaposleni v Sloveniji v povprečju odsotni z dela 21,6 dni na leto, v EU so odsotni 14,6 dni letno, izdatki ZZZS za dolgotrajne bolniške odsotnosti so lani dosegli rekordnih 639 milijonov evrov – skoraj trikrat toliko kot leta 2013. Na fizioterapevtsko obravnavo nad dopustno čakalno dobo čaka skoraj 38.000 pacientov. V razpravi, ki je presegla zgolj strokovni okvir zdravstvenega sistema, so udeleženci enotno poudarili, da vlaganje v zdravje ne predstavlja stroška, temveč strateško in nujno naložbo – tako z vidika posameznika kot širše družbe. Funkcionalen, dostopen in vzdržen zdravstveni sistem je zato ključen element širšega premisleka o družbeni odpornosti, ki se v luči aktualnih razmer znova uveljavlja kot prednostna razvojna tema.

V razpravi so sodelovali štirje sogovorniki. Prva je spregovorila Malina Müller, vodja področja zdravstvene ekonomike, WifOR Instituta, je predstavila empirične dokaze o neposrednem ekonomskem učinku vlaganj v preventivo: »Na področju univerzalnega zdravstvenega kritja ste že precej napredni. A vse se začne s preventivo in ozaveščanjem – prav ukrepi preventive bi lahko bili bistveno bolj učinkoviti. Veliko držav se boji vlagati v preventivo, ker tega ne razumejo kot investicijo. A poleg zdravstvenih učinkov obstajajo tudi neposredni ekonomski donosi – in to že v istem letu, ko se izvedejo! Ključna težava pa je tudi pomanjkanje sodelovanja med različnimi deležniki in nizka raven ozaveščenosti.«

AmCham Komisija za zdravje in kakovost bivanja zagovarja tudi pozitivne in dolgoročne učinke, ki jih prinaša na podatkih zasnovano zdravstvo ter uporaba digitalnih orodij. Na podatkih zasnovano zdravstvo ter s tem povezano uvajanje sodobnih pristopov in digitalnih tehnologij prinaša v zdravstvo veliko koristi za vse deležnike, saj izboljšuje kakovost oskrbe pacientov, učinkovitost dela zdravstvenih delavcev ter veča učinkovitost in transparentnost vseh procesov. O tem je na dogodku spregovoril tudi Stjepan Orešković, Medicinska fakulteta v Zagrebu in predsednik sveta, Center za raziskovanje najboljših zdravstvenih praks in politik, Kolaborativni center WHO za HIV. Slovenija po njegovih besedah razpolaga z izjemnim javnim zdravstvenim sistemom, a njegovo dolgoročno vzdržnost ogrožajo upravljavske slabosti, pomanjkanje strateške usmeritve ter nezadostno izkoriščanje podatkovnih virov in sodobnih tehnologij. »Ni dovolj, da imamo več denarja in ljudi v sistemu, če obenem ustvarjamo manj storitev in imamo več nezadovoljstva,« je poudaril in dodal: »Zmogljivosti podatkovne znanosti so danes izjemne, a umetne inteligence in podatkov še vedno ne uporabljamo dovolj – kljub temu, da jih lahko prilagodimo posamezniku. Preprosto ne razumem ignoriranja podatkov: raven odločanja pogosto nazaduje v 19. stoletje. S povezovanjem različnih virov podatkov lahko upravljamo zdravje vsakega posameznika, ne le sistema kot celote.«

Tudi Branko Gabrovec, generalni direktor, Nacionalni inštitut za javno zdravje se je dotaknil pomena preventive ter izpostavil pomen javnega zdravja kot prihodnosti zdravstvenega sistema: “Podatki nam omogočajo boljše usmeritve, a še vedno namenjamo le 6 % sredstev za preventivo, medtem ko jih gre 55 % za kurativo, preostanek pa za zdravila ... Javno zdravje je prihodnost zdravstvenega sistema.« Opozoril je, da imamo danes na voljo več podatkov in analitičnih orodij kot kadar koli prej, a brez strateške volje, da te podatke uporabimo za sprejemanje odločitev, ostajajo neizkoriščen potencial. Vlaganje v preventivo in zdrav življenjski slog je tisto, kar lahko sistem razbremeni dolgoročno, obenem pa bistveno prispeva h kakovosti življenja. Na vrednosti temelječe zdravstvo (NaVTeZ) je pristop, ki se osredotoča na rezultate zdravljenja, pomembne za bolnika, skozi celoten ciklus obravnave – od diagnostike do zdravljenja in rehabilitacije. NaVTeZ ali zdravstveno varstvo, usmerjeno na vrednost, ima za cilj vzpostaviti zdravstvene sisteme tako, da se osredotočijo na ustvarjanje največje vrednosti za bolnike.

V tem kontekstu je pomen človeškega pristopa in poklicnega poslanstva poudaril tudi Dragan Kovačič, direktor Splošne bolnišnice Celje in podpredsednik Združenja kardiologov Slovenije: »V Sloveniji imamo najboljši zdravstveni sistem na svetu. Ni vse tako slabo, kot včasih izgleda in kot se prikazuje – Slovenija je raj na zemlji, varna in prijazna, pa kljub temu pogosto nismo zadovoljni. Imamo pa težavo v kroničnem segmentu, ker se tudi zdravniki staramo.” Dragan Kovačić je razpravo tako postavil v konkreten, vsakodnevni kontekst upravljanja zdravstvene ustanove. Poudaril je, da se zdravstveni kader vsak dan sooča z velikimi pričakovanji javnosti, omejenimi viri in sistemskimi zavorami, ki otežujejo učinkovito upravljanje.

Za konec razprave so se oglasili tudi trije predstavniki političnih strank in sicer parlamentarne Nove Slovenije in dveh izvenparlamentarnih strank Demokrati in Fokus. Dva sta zdravstveni sistem označila za slab, eden pa za delno zadovoljivega. (konec)