Ljubljana (MOREL)- V okviru 53. Kirurških dnevov, ki jih je Katedra za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani izvedla v sodelovanju s Katedro za kirurgijo Medicinske fakultete v Mariboru in s krovnim Združenjem kirurgov Slovenskega zdravniškega društva so udeleženci razpravljali tudi o pripravljenosti zdravstvenega sistema, predvsem pa slovenskih bolnišnic na množične nesreče kot del širše medicinske pripravljenost na izredne dogodke. To je bila namreč tudi ena glavnih tem 53. Kirurških dnevov, na kateri sta aktivno sodelovala tudi ministrstvo za zdravje in zdravstvena služba slovenske vojske. Analizirali so pripravljenost zdravstva na medicinske izredne dogodke. Le-ti lahko nastanejo kot posledica človekove aktivnosti ali so posledica naravnih nesreč. Na posvetu so bile izpostavljene predvsem letošnje katastrofalne poplave v več slovenskih regijah in dvoletna epidemija covid 19.
V času poplav so bolnišnice ravnale po nacionalnih smernicah, po podobnem načrtu so prilagajale svoje delovanje v času pandemije covid 19. Sogovorci so opozorili, da se v postcovidnem času nahajajo bolnišnice v stanju izrednih medicinskih razmer. Soočajo se s presežnim obiskom urgentnih centrov in bolnišnice pa s težavo, kam odpuščati polimorbidne bolnike, ker zanje ni rešena dolgotrajna oskrba, negovalnih bolnišničnih kapacitet pa ni.
Sogovorniki iz vrst medicinske stroke in predstavniki organizatorja zdravstvenega sistema, ministrstva za zdravje, se strinjajo, da nudi koncept enotne slovenske bolnišnice, ki ga uvaja Dispečerska služba zdravstva za celotno državo (trenutno obvladuje tri četrtine državne površine), optimalni izkoristek bolnišničnih kapacitet v situacijah, ko povpraševanje po medicinskih uslugah preseže kapacitete izvajalcev zdravstvenega varstva v realnem času in prostoru. Sinergistične učinke v takšnih situacijah nudi tudi komplementarno dopolnjevanje javne in zdravstvene službe Slovenske vojske.
Potrebno je okrepiti organizacijske mehanizme, da bo koncept enotne slovenske bolnišnice v krizni situaciji nadgrajen. Temeljiti mora na analizi medicinskih izrednih dogodkov zadnjih let. Dodatek zbornika 53. Kirurških dnevov 2023 s sistematičnim prikazom potrebnih aktivnosti od trenutka, ko se zgodi medicinski izredni dogodek do zaključka obravnave zadnjega bolnika/poškodovanca, predstavlja dobro osnovo za posodobitev Smernic za ukrepe ob množičnih nesrečah, ki jih je ministrstvo za zdravje uredilo leta 2013. Smernice za ukrepe ob nesrečah s kemičnimi, biološkimi, radiacijskimi in jedrskimi vzroki so na MZ pravkar že posodobljene. To je sporočila Ula Ukmar. (konec)
