Ljubljana (MOREL) - V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so ob današnjem svetovnem dnevu varnosti pacientov poudarili pomen pravočasne diagnostike in terapije za uspešno zdravljenje najbolj kompleksnih bolezenskih stanj. V središče so postavili tudi multidisciplinarne time, ki v UKC Ljubljana omogočijo ustrezno diagnostiko in usklajeno načrtovanje zdravljenja.

V glavni avli UKCL je potekalo pestro dogajanje na stojnicah, na kateri so strokovnjaki UKCL podajali koristne informacije z različnih področij: možganske kapi, sepse, varne rabe antibiotikov in kožnega raka. Prav tako so si obiskovalci na eni od stojnic UKCL lahko izmerili krvni tlak in pridobili napotke medicinskih sester, kako te meritve izvajati na pravilen način tudi doma. Zelo veseli so, da so na ta dan svoje dejavnosti predstavljala različna društva bolnikov, med njimi: Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB), Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, Društvo za fibromialgijo in Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo.  

Več kot 30 obiskovalcev se je udeležilo delavnice oživljanja, na kateri so pridobili dragoceno znanje, ki lahko nekega dne pomaga rešiti življenje.

Glavni poudarek letošnjega svetovnega dneva varnosti pacientov, kot ga je določila Svetovna zdravstvena organizacija, je na diagnostičnih napakah, je v izjavi za javnost izpostavil pooblaščenec za varnost pacientov, zaposlenih in drugih v UKC Ljubljana izr. prof. dr. Radoslav Kveder, dr. med. K nastanku napak po njegovih navedbah med drugim prispevata slabo komuniciranje med zdravstvenimi delavci in pacienti ter preobremenjenost zdravnikov, ki delajo v stresnih pogojih.

Pomočnica strokovnega direktorja za kakovost v UKC Ljubljana Dominika Oroszy, je poudarila, da so  v UKC Ljubljana zavezani kakovostni in varni zdravstveni obravnavi in prav pravočasna diagnostika in terapija sta ključni pri zagotavljanju odličnih izidov zdravljenja. "Kot veste, imamo v UKC Ljubljana opravka z najbolj kompleksnimi bolezenskimi stanji in tukaj pride v igro predvsem multidisciplinarni tim, ki zagotavlja celosten pogled na samo diagnostiko in pa usklajeno načrtovanje zdravljenja," je dejala.

Pred letom in pol so uvedli tako imenovane medicinske time za hitro posredovanje po vzoru iz tujine, ki zagotavlja hitro in pravočasno odkrivanje poslabšanja zdravstvenih stanj na oddelkih in tako preprečijo marsikateri slab izid zdravljenja.

Hkrati so v UKC Ljubljana v uporabi zelo sodobne diagnostične metode za zgodnje odkrivanje poslabšanja zdravstvenega stanja s pomočjo telemedicine, je povedala Dominika Oroszy. »S pomočjo centralnega monitoringa lahko v realnem času spremljamo zdravstveno stanje pacientov in pravočasno odkrivamo poslabšanja. Naši kolegi iz rentgenološkega inštituta pa se že poslužujejo tudi umetne inteligence, ki jim pomaga pri izboljšanju slikovne diagnostike,« je pojasnila.

Izpostavila je tudi pomembno vlogo pacientov pri pravočasni diagnostiki in ustreznem zdravljenju. Pacienti lahko na nekaterih oddelkih vnaprej izpolnijo določena vprašanja v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem in se tako pripravi na ta obisk. Zdravnik je v ambulanti namreč pri obravnavi pacienta časovno omejen, zato mu predhodno izpolnjen obrazec omogoča, da se s pacientom pogovori o ključnih stvareh.

Nizozemski veleposlanik v Sloveniji Johan Verboom je kot dobro prakso svoje države izpostavil vključevanje organizacij pacientov v proces sprejemanja odločitev od vsega začetka zdravljenja. »S takšnim pristopom nam je uspelo pacienta in kakovost storitve za pacienta postaviti v središče. Veseli me, da smo včeraj lahko te dobre prakse delili s predstavniki slovenskega zdravstvenega sistema. Prav tako pa se lahko tudi mi marsikaj naučimo iz dobrih praks v Sloveniji,« je dejal ob obisku v UKC Ljubljana.

Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug. je v uvodnem nagovoru poudaril, da je za zagotavljanje najbolj vrhunskih storitev visoke kakovosti med drugim treba zagotoviti infrastrukturo in ljudi. Na obeh teh področjih je po Jugovih besedah zdravstvo postalo v zadnjih letih precej opeharjeno. Zato je treba javno zdravstvo krepiti tako z infrastrukturnimi projekti kot človeškimi viri. 

»Seveda je treba biti do sebe pošten, priznavati svoje napake ali pa slabe izide zdravljenja, jih analizirati in to delamo. Zato si želimo, da tudi nov zakon, ki bo sedaj počasi zagledal svojo luč, upošteva naše pripombe, predvsem v smeri dekriminalizacije napak v zdravstvu. Te se bodo vedno dogajale in nikoli niso namerne. Če jih bomo kriminalizirali, bomo o njih slišali vedno manj in jih nikoli ne bomo odpravili," je bil prepričan Marko Jug. Ob tem je izrazil upanje, da družba razume, da je vsak človek zmotljiv. »Zelo pomembno pa je, da se vsak trudi, da res dela strokovno in po najboljših močeh,« je še poudaril. To je sporočila Alenka Klun. (konec)