Amslerjev test je enostaven test za samospremljanje centralnega vida. To je 10 x 10 cm velik kvadrat z mrežo vzporednih vodoravnih in navpičnih črt, v sredini te mreže pa je pika. Test izvedemo tako, da z enim očesom gledamo v piko v centru mreže in opazujemo črte v kvadratu. Če opazimo, da so črte na katerem koli delu zvite ali če jih sploh ni, potem moramo ugotoviti vzrok za to spremembo. Potreben je pregled makule, saj je lahko vzrok za spremembo tudi napredovanje SDM v neovaskularno obliko, ki jo lahko zdravimo. Ko se testiramo, je potrebno testirati vsako oko posebej. Če za branje potrebujemo očala, jih uporabimo tudi pri testu.
Ljubljana (MOREL)- Starostna degeneracija rumene pege oz. makule (SDM) je bolezen oči, ki okvari centralni vid. Pojavi se pri vsaki četrti osebi, starejši od 65 let. S starostjo se pogostost te bolezni izrazito povečuje. Zdravljenje SDM je v Sloveniji dostopno, na voljo imamo najnovejša zdravila, pomembno pa je, da je pravočasno. Ko je diagnoza postavljena, se zdravljenje začne takoj, je bilo poudarjeno na današnji novinarski konferenci Očesne klinike UKC Ljubljana. Predstavljena pa je bila tudi uporaba Amslerjevega testa, s katerim lahko vsak samospremljanja svoj centralni vid.
»Začetne spremembe SDM nimajo pomembnega vpliva na vid in jih lahko najdemo le pri natančnem pregledu oči. Ko pa bolezen napreduje, oboleli ne vidi brati, ne vidi na uro, na telefon, ne prepozna obrazov, ne more voziti. Kamorkoli pogleda, kamor usmeri pogled, vidi v sredini le temno liso,« je na današnji novinarski konferenci simptome opisala oftalmologinja Polona Jaki Mekjavić, oftalmologinja z Očesne klinike UKC Ljubljana.
Kot je pojasnila, poznamo dve napredovali obliki SDM. »Za atrofično, ki se razvija v letih, še nimamo klinično učinkovitega zdravila. Za neovaskularno, ki centralni vid vzame v nekaj mesecih, pa uporabljamo biološka zdravila, s katerimi preprečimo oz. učinkovito odložimo poslabšanje centralnega vida. V Sloveniji imamo na voljo najnovejša zdravila za zdravljenje neovaskularne SDM. Zdravljenje pa je hitro dostopno vsem, ki imajo postavljeno indikacijo zanj,« je povedala Jaki Mekjavić.
Predstojnica Očesne klinike UKC Ljubljana Mojca Globočnik Petrovič je dejala, da je Očesna klinika UKC Ljubljana vodilna bolnišnica v Sloveniji za obravnavo bolnikov s starostno degeneracijo makule. »Zdravimo več kot tretjino vseh bolnikov s to boleznijo v državi. V letu 2023 smo zdravili več kot 2000 bolnikov, več kot 400 smo jih na novo vključili v zdravljenje. Z najsodobnejšo diagnostično obravnavo bolnikom zagotavljamo hitro in učinkovito zdravljenje, kot tudi rehabilitacijo v primerih, ko zdravljenje ni uspešno. Zdravljenje je učinkovito samo, če je dostopno in pravočasno, kar nedvomno zagotavljamo. Še vedno pa je nekaj takih bolnikov s starostno degeneracijo makule, pri katerih pride do nepovratne izgube vida,« je pojasnila prof. dr. Globočnik Petrovič.
Dodala je, da so starejši bolniki z izgubo vida še posebej ranljiva skupina, ki pa jim je na Očesni kliniki UKC Ljubljana na razpolago celovita oskrba v okviru Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih (NC CRSS). Stroške take oskrbe krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naša država pa se z modelom, ki ga je razvila Očesna klinika, uvršča med najbolj napredne in unikatne modele celovite oskrbe v Evropi.
»Program celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih v Sloveniji v polnosti živi od leta 2018. Gre za zdravstveno pravico, do katere so upravičeni vsi, ki so po medicinski definiciji slepi ali slabovidni in imajo zdravstveno zavarovanje. Celovita rehabilitacija temelji na multidisciplinarnem pristopu. Vsak strokovnjak posebej in vsi skupaj na podlagi jasnih strokovnih izhodišč izdelamo individualni program rehabilitacije glede na potrebe osebe, ki se vključi v proces rehabilitacije, osnovno diagnozo in prognozo vida,« je pojasnila oftalmologinja Nataša Vidovič Valentinčič, vodja NC CRSS na Očesni kliniki UKC Ljubljana.
Kot je še izpostavila izr. prof. dr. Vidovič Valentinčič starostniki s slepoto in slabovidnostjo kot posebej ranljiva skupina ljudi predstavljajo dodaten izziv, saj gre velikokrat za kombinirane invalidnosti: »Vsekakor pa vedno stremimo k dostopni, ponovljivi in strokovno ustrezni celoviti rehabilitaciji.« Osebe s SDM, ki vstopajo v proces celovite rehabilitacije, kot najpogostejše izzive v vsakodnevnem življenju navajajo težave pri prepoznavi obrazov, težave pri branju, uporabi telefona, gospodinjskih aparatov, prepoznavi številke avtobusa in podobno.
»Izrednega pomena je, da lahko k tem izzivom pristopamo multidisciplinarno. Pri oftalmologu in medicinski sestri osebe preizkusijo in se učijo rabe različnih pripomočkov, kot so lupe, teleskopska očala. Tiflopedagogi, to smo specialni pedagogi za osebe s slepoto in slabovidnostjo, pa jih najpogosteje opremljamo z veščinami, znanjem, ki jim omogočajo povrnitev samostojnosti pri vseh vsakodnevnih aktivnostih,« je vlogo opisala tiflopedagoginja Eva Škrlec Velkavrh z Očesne klinike.
S pomočjo tiflopedagoga se oseba nauči, kako čim bolj izkoristiti ostanke vida in ostala čutila, kako uporabljati telefon s povečavo ali pretvorbo v zvok, kako si prilagoditi gospodinjske pripomočke, prepoznavati denar, kako vprašati za pomoč in pojasniti svoje potrebe, uporabljati belo palico itd.
Poleg tega so v NC CRSS na voljo še psihologi, ki z obravnavami nudijo možnost podpore ob izgubi vida, tako v individualnih kot skupinskih oblikah. Socialna delavka skrbi za ohranjanje socialne mreže, jih informira o pravicah in jim pomaga pri izpolnjevanju vlog. »Izjemno pomembno pa je, da se lahko v proces rehabilitacije vključujejo svojci, prijatelji in tudi strokovni delavci npr. iz domov za starostnike. Z multidisciplinarnim pristopom strokovnjakov in aktivnim sodelovanjem osebe z izgubo vida ter njej pomembnih drugih v procesu rehabilitacije, imajo večje možnosti za ohranjanje samostojnosti in kakovosti življenja,« je na podlagi izkušenj povedala Škrlec Velkavrh.
Marija Osana Bertoncelj je na novinarski konferenci delila svojo osebno izkušnjo. Povedala je, da ji je oftalmolog diagnozo starostne degeneracije rumene pege postavil na kontrolnem pregledu. Takrat še ni zaznavala težav, ki so značilne za SDM. Najprej je nekaj časa sledilo redno kontrolno spremljanje stanja, nato zdravljenje z zdravili. To je za več let močno upočasnilo napredovanje SDM. Kot je povedala, ji je to omogočalo, da je še vrsto let vozila avto, nato kolo in bila aktivna na vseh področjih. Letos se ji je vid poslabšal, kar je opazila tako, da ni več videla na uro, pa tudi ob pogledu v ogledalo ni več razločno videla obraza. Rehabilitacija in aktivnosti, ki potekajo v okviru NC CRSS, so ji zato zelo dobrodošle in se jih redno in z veseljem udeležuje.
Pomembna novost NC CRSS Očesne kliniki UKC Ljubljana je v zadnjem mesecu vzpostavljeno izjemno dragoceno sodelovanje z Narodno galerijo. Galerija je centru dala na razpolago tipno reprodukcijo znanega portreta Luize Pesjakove in avdio opis nekaj drugih razstavljenih slik. To bo del rehabilitacijskega programa rehabilitacijske skupine NC CRSS. »Dopolnitev programa bo pomembno vplivala na kvaliteto življenja vseh, ki že obiskujejo in bodo v prihodnosti še obiskali Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih na Očesni kliniki UKCL,« je poudarila Nataša Vidovič Valentinčič.
Kako osebe s slepoto ali slabovidnostjo lahko vidijo umetnine bo predstavljeno tudi na strokovnem srečanju Kakovost življenja oseb z degeneracijo rumene pege, ki ga Očesne kliniki UKC Ljubljana pripravlja ob mednarodnem dnevu bele palice 15. oktobra 2024. Delavnica bo izvedena v sodelovanju z Narodno galerijo. Strokovno srečanje in dan odprtih vrat NC CRSS bo 15. oktobra s pričetkom ob 9. uri v prostorih NC CRSS. (konec)
