17.05.2024 ob 09:25
Deli članek
Kolonialna Francija še vedno živi

Nemiri zahtevali pet žrtev/foto FoNet/AP

 

Nouméa (MOREL/FoNet) - V izgredih v francoski Novi Kaledoniji zaradi reforme volilne zakonodaje je v minulih treh dneh umrlo pet ljudi, več sto hiš je bilo uničenih ali poškodovanih, danes poroča Neue Zürcher Zeitung. Najmanj 300 ljudi je bilo ranjenih, lokalni mediji pa so objavili fotografije in video posnetke izropanih supermarketov in bencinskih črpalk. Na ulicah je bilo okoli 5000 demonstrantov.

Dva mrtva sta bila pripadnika varnostnih sil. V pismu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu je eden  od lokalni politikov situacijo opisal kot državljansko vojno. Francoska vlada je nato v sredo razglasila izredne razmere na otočju blizu Avstralije. V torek je že napovedala začasno blokado video aplikacije TikTok, da bi otežila komunikacijo med protestniki. Na stotine policistov je bilo prerazporejenih v prestolnico Noumea, da bi podprli lokalne sile. V akciji za umiritev razmer zdaj sodeluje 2700 policistov.

Nova Kaledonija se nahaja 1500 kilometrov vzhodno od Avstralije. Od leta 1853 do 1946 je bila francoska kolonija, danes pa je čezmorsko ozemlje s posebnim statusom. Prebivalci Nove Kaledonije so Francozi, vendar otočje ne pripada Evropski uniji. Povod za proteste je bila ustavna reforma, ki daje novonaseljenim prebivalcem volilno pravico v Novi Kaledoniji in s tem večji politični vpliv. Po veljavnih predpisih se lahko volitev na otočju udeležijo le tisti prebivalci Nove Kaledonije, ki so bili na volilnem seznamu že leta 1998, ter njihovi otroci. Po drugi strani pa lahko po novem volijo vsi, ki tam živijo 10 let. Nova Kaledonija ima 270.000 prebivalcev, z reformo pa jih volilno pravico dobi še 50.000. Francoski parlament je v sredo zvečer z veliko večino potrdil zakon. Zagovorniki razglasitve neodvisnosti Nove Kaledonije od Francije se bojijo, da bi ta reforma lahko oslabila vpliv prvotnega prebivalstva. Skupina ljudstva Kanak, ki jo sestavljajo staroselci Nove Kaledonije, že dolgo upa na lastno državo.

Kanaki predstavljajo okoli 40 odstotkov prebivalstva. Obseg protestov je presenetil francoske politike, saj so razmere v Novi Kaledoniji veljale za pomirjene. Zadnji večji nemiri so se zgodili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1984 je bila ustanovljena levičarska "Kanaška socialistična fronta narodne osvoboditve" (FLNKS), ki so ji sledila leta nemirov in političnih umorov. Vrhunec je bil, ko so separatisti aprila 1988 ugrabili in vzeli za talce 27 policistov in sodnika. Rezultat takratnega upora za neodvisnost je bil Matignonski sporazum, ki je Novi Kaledoniji dal večjo avtonomijo. Sporazum iz Noumee iz leta 1998 je prenesel nadaljnjo pristojnost na Novo Kaledonijo. Kot določa pogodba, so referendumi o neodvisnosti potekali v letih 2018, 2020 in 2021 in vsakokrat se je prebivalstvo v veliki večini odločilo ostati v Franciji.

Na zadnjem referendumu je 96 odstotkov prebivalcev otočja glasovalo proti neodvisnosti. Volilna udeležba pa je bila relativno nizka, 44-odstotna, ker so politiki FLKNS pozvali k bojkotu razglasitve. Kot razlog za to so navedli pandemijo korona virusa. Zagovorniki osamosvojitve so takrat izjavili, da ne priznavajo rezultatov referenduma. Tako francoski politiki kot lokalni prebivalci za zadnji izbruh nasilja krivijo radikalno ultralevičarsko odcepljeno skupino CCAT, ki je konec leta 2023 nastala iz FLNKS. Ta organizacija ostro nasprotuje reformi volilne zakonodaje in izbruh nasilja opisuje kot posledico zatiranja, ki ga Novokaledonci vsak dan občutijo na lastni koži. Nedavno sporočilo te skupine je podpisala azerbajdžanska organizacija "Baku Initiative Group", ki trdi, da se bori "proti neokolonializmu". Francoski notranji minister Gérald Darmanin je v četrtek obtožil Azerbajdžan vmešavanja v notranje razmere v Novi Kaledoniji in dejal, da je gibanje za neodvisnost sklenilo dogovor z državo. Odnosi med Parizom in Bakujem so se v zadnjem času močno poslabšali zaradi francoske podpore Armeniji.

Prepoved TikToka v Novi Kaledoniji je med drugim tudi posledica strahu pred vmešavanjem in dezinformacijami iz držav, kot sta Kitajska in Azerbajdžan, poroča Figaro, ki se sklicuje na vladne vire. Azerbajdžan zavrača obtožbe kot neutemeljene in "žaljive". Francoski predsednik je skušal umiriti razmere v četrtek z preložitvijo načrtovanega obiska jedrskega reaktorja Flamanville, ki naj bi začel obratovati. Sklical je še eno nujno sejo svojega varnostnega sveta. Macron je pozval k nadaljevanju političnega dialoga in želi v Parizu hitro sprejeti kaledonske delegacije, je sporočila vlada. (konec)