New York (MOREL)- Danes je v varnostnem svetu OZN, ki mu v septembru predseduje Slovenija, potekala odprta razprava z naslovom Krepitev mirovnih operacij OZN: razmišljanje o prihodnosti. Razpravo je v imenu predsedujoče vodil predstavnik Slovenije v varnostnem svetu veleposlanik Samuel Žbogar. Poleg članic varnostnega sveta je v njej sodelovalo več kot 60 držav članic OZN. Poročali so namestnik generalnega sekretarja za mirovne operacije Jean-Pierre Lacroix, predsednik in izvršni direktor Mednarodne krizne skupine Comfort Ero ter predsednik in izvršni direktor Mednarodnega mirovnega inštituta Zeid Ra'ad Al Husein.

Svet še nikoli prej ni bil priča toliko spopadom in civilnim žrtvam, skupnosti so pod dodatnim pritiskom zaradi podnebnih sprememb, preskrba z vodo pa je nezanesljiva. Zato je Slovenija pozvala k mirovnim operacijam OZN, ki bodo ustrezale svojemu namenu in ki se bodo prilagajale spremembam v značaju spopadov po svetu.

Namen razprave, ki je ena od več septembrskih odprtih razprav v organizaciji Slovenije, je bil ugotoviti, kako bi lahko Varnostni svet še bolje poskrbel za enotno politično podporo mirovnim operacijam, da bodo lahko izpolnjevale svoje naloge in da bo njihovo delovanje varno. Razprava je bila priložnost, da članice Varnostnega sveta premislijo o tem, kako pridobiti več zaupanja in večjo podporo za mirovne operacije OZN.

"Mirovne operacije OZN so temelj naših skupnih prizadevanj za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Mirovniki ne delajo le za zaščito civilistov in olajšanje političnih procesov, temveč imajo nepogrešljivo vlogo pri spodbujanju človekovih pravic, krepitvi pravne države in organiziranju demokratičnih volitev. A dejstvo je, da mirovne misije ne morejo biti popolnoma učinkovite brez naše enotne podpore. Največje število konfliktov - več kot 55 -, ki trenutno potekajo po svetu, kliče po enotni podpori Varnostnega sveta za učinkovito ohranjanje miru," je poudarila podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Prehod v trajnostni mir je veliko več kot le prekinitev sovražnosti. Je proces, ki se ne konča s podpisom mirovnega sporazuma ali koncem mirovne misije. Pot k trajnemu miru lahko utrejo le učinkovite operacije za ohranjanje miru in v prihodnost usmerjene operacije vzpostavljanja miru. Od leta 1948 so mirovne operacije OZN temelj skupnih prizadevanj za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Zaradi številnih novih in porajajočih se težav je nujno, da se mehanizem še naprej razvija in prilagaja novim razmeram. Generalni sekretar OZN je v Novi agendi za mir pozval Varnostni svet, naj premisli o omejitvah in prihodnosti mirovnih operacij, da bi bile ob nenehno spreminjajočih se konfliktih bolj učinkovite in bolje pripravljene na nove izzive. Slovenija je pripravila odprto razpravo o tej aktualni temi, da bi imel širši krog članic možnost izraziti svoja stališča.

Mirovne misije bodo lahko učinkovito opravljale svoje naloge in prispevale k ustvarjanju razmer za politično rešitev oboroženih spopadov, le če bodo imele dosledno in celovito politično podporo Varnostnega sveta. Čedalje manjša enotnost sveta pri odobravanju ali podaljševanju mandatov mirovnih misij v zadnjih letih pa vse bolj nakazuje, da podpora Varnostnega sveta misijam OZN slabi.

»Svet se je znašel v krizi zaupanja. Pomanjkanje enotnosti in skupne vizije v Varnostnem svetu vse bolj spodkopava in ogroža mirovne misije OZN. Da bo Varnostni svet presegel svoje delitve ter pri ohranjanju svetovnega miru in varnosti nastopal enotno, moramo ponovno zgraditi zaupanje,« je poudaril veleposlanik Samuel Žbogar. Dodal je, da se je treba za premostitev razlik v Varnostnem svetu »vrniti k osnovam, zbrati vso politično voljo in se ponovno zavezati obljubi, da bomo prihodnje generacije rešili pred grozotami vojn.«

Slovenija je poudarila, da lahko Varnostni svet poveča učinkovitost mirovnih misij z opredelitvijo jasnih strateških ciljev in boljšo koordinacijo. Določitev prednostnih nalog in zaporedja mandatov lahko pripomore k temu, da bodo misije uresničljive in bodo uspešno dosegale zastavljene cilje.

Poleg tega je Slovenija poudarila ključno vlogo regionalnih organizacij pri ohranjanju miru, saj skrbijo za tesna partnerstva z državami gostiteljicami in razumejo lokalno dinamiko. »Imajo ključno vlogo pri ustvarjanju naklonjenega okolja za varno in učinkovito delovanje mirovnih operacij,« je dejal veleposlanik Žbogar.

Za konec je Žbogar opozoril na pomembnost vključevanja vidika spola na vsa področja mirovnih operacij ter k ustvarjanju priložnosti za vključevanje žensk in mladih v dejavnosti za izgradnjo miru in okrevanje gospodarstva. Mirovne operacije OZN bi morali odlikovati večja vključenost skupnosti, vključujoči politični procesi ter večja odgovornost in preglednost.

Pred začetkom razprave so članice Varnostnega sveta, ki podpirajo skupne zaveze o podnebju, miru in varnosti (Francija, Gvajana, Japonska, Malta, Mozambik, Republika Koreja, Sierra Leone, Švica, Združeno kraljestvo, ZDA in Slovenija), na skupni kratki izjavi za medije opozorile, da je tudi v okviru mirovnih operacij OZN nujno upoštevati podnebno varnost.

»Da bodo mirovne operacije OZN uspešno izpolnjevale svoje poslanstvo, je pri ocenjevanju tveganj, spremljanju, načrtovanju, poročanju in izvajanju nalog nujno treba upoštevati podnebne spremembe,« so med drugim poudarile.To so sporočili iz zunanjega ministrstva. (konec)