Vatikan (MOREL/FoNet) - Papež Frančišek je umrl v 89. letu starosti, so danes sporočili iz Vatikana, dan po tem, ko se je voditelj Rimskokatoliške cerkve, ki je okreval po pljučnici, pojavil pri velikonočni maši v posebnem avtomobilu in na balkonu, ni pa vodil slovesnosti. "Dragi bratje in sestre, z globoko žalostjo moram sporočiti, da je umrl naš sveti oče Frančišek," je za vatikansko televizijo sporočil kardinal Kevin Farrell, je poročal Reuters.

Prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve latinskoameriškega porekla, papež Frančišek se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu, leta 2013 pa je bil izvoljen za vrhovnega poglavarja Katoliške cerkve, 266. rimskega škofa, državnega poglavarja in suverena Vatikana. Njegovo posvetno ime je Jorge Mario Bergoglio, uradno ime pa je v čast svetega Frančiška Asiškega. Pred izvolitvijo na konklavu leta 2013 je bil kardinal-duhovnik in nato nadškof v Buenos Airesu.

Papež Frančišek je prvi jezuit in prvi Latinoameričan, pa tudi prvi pripadnik cerkvenega reda po Gregorju XVI. (1831–1846) in prvi Neevropejec po Gregorju III. (731–741), ki zaseda položaj poglavarja Katoliške cerkve. Jorge Mario Bergoglio ima dva mlajša brata in dve mlajši sestri, bil je nogometni navdušenec, navijač in častni član argentinskega prvoligaša San Lorenzo de Almagro. Po šoli je Bergoglio diplomiral kot kemijski tehnik, leta 1958 pa je vstopil v jezuitski red in v Čilu najprej študiral humanistiko, po vrnitvi v Buenos Aires pa še filozofijo in teologijo.

V medijih so ga obtožili vpletenosti v ugrabitev dveh duhovnikov, ki ju je odpustil tik pred njunim izginotjem, samo ugrabitev pa so izvedli pripadniki argentinske mornarice v času diktature maja 1976. Leta 2005 je odvetnik za človekove pravice vložil kazensko ovadbo proti Bergogliu kot nadrejenemu v Družbi Jezusa Argentina, v tej ovadbi pa ni bilo opredeljeno, za kakšno vpletenost gre.  Bergolijev zagovornik je vse obtožbe odločno zanikal in tožbo so na koncu umaknili.

Bergoglio o svoji vlogi med diktaturo ni javno govoril vse do leta 2010, ko je v intervjuju dejal, da je v jezuitskem semenišču dal zatočišče in zaščitil več žrtev preganjanja, ni pa povedal, koliko. Povedal je tudi, kako je njemu podobnemu mladeniču pomagal pobegniti čez brazilsko mejo, tako da mu je dal svojo osebno izkaznico in ga oblekel v duhovniška oblačila.

Papež Janez Pavel II. je Bergoglia 20. maja 1992 imenoval za pomožnega škofa v Buenos Airesu in naslovnega škofa v Auci, kardinalski naslov pa je prejel leta 2001.

Na konklavu leta 2005, kjer je bilo 115 kardinalov z volilno pravico, je Bergoglio po časopisnih poročilih, ki so se opirali na dnevniške zapiske anonimnega kardinala, v prvem krogu prejel 10 glasov, v drugem 35 in v tretjem 40, a se je kandidaturi odpovedal. Za predsednika argentinske škofovske konference je bil izvoljen 8. novembra 2005 za triletni mandat, 11. novembra 2005 pa je bil na tem položaju potrjen.

Po odstopu papeža Benedikta XVI., 28. februarja 2013, se je začel konklave, ki se ga je udeležilo 115 kardinalov. V petem volilnem krogu, na drugi dan konklava, je kardinal Jorge Mario Bergoglio, ki je zaradi starosti in spreminjajočega se zdravja veljal za avtsajderja papeških volitev, prejel dvotretjinsko večino glasov in bil izvoljen za 266. papeža in s tem naslednika svetega Petra. (konec)