10.06.2024 ob 19:09
Deli članek
Desnici 40 sedežev več v EP

Bruselj (MOREL/FoNet) - Preliminarni izidi volitev za 720 poslancev v Evropski parlament kažejo, da sta stranki, zbrani v dve desni skupini - Evropski konservativci in reformisti ter Identiteta in demokracija - povečali število poslancev iz 118 v starem sklicu na 131 v novem, je poroča Europe Western Balkans.

Uspeh desnega bloka pa je nekoliko večji, če upoštevamo, da so nekatere največje desne stranke v Evropi, kot je Alternativa za Nemčijo, trenutno izven poslanskih skupin in da njihovi poslanci niso vključenih v teh 131. Preliminarni rezultati kažejo, da kar 100 od 720 novih poslancev ne pripada nobeni poslanski skupini, medtem ko jih je bilo v prejšnjem sklicu 68. Poleg Alternative za Nemčijo še madžarski Fidesz Viktorja Orbána ter nova desnica sile, kot je Poljska konfederacija, so trenutno zunaj parlamentarnih skupin, Slovaška republika in Zavezništvo za enotnost Romunov. Ni pa le desnica med strankami zunaj poslanskih skupin. Tu so na primer italijansko Gibanje petih zvezd, komunistični stranki Grčije in Češke, pa tudi novo nemško Zavezništvo Sarah Wagenknecht, ki zastopa protiglobalistično levico. Po izračunu portala EWB je bilo v prejšnjem sklicu Evropskega parlamenta med neodvisnimi poslanci 28 desnih poslancev, zdaj pa jih je okoli 54. To pomeni, da poleg 13 mandatov več, ki so pripadli skupin ECR in ID je v novem Evropskem parlamentu okoli 40 desničarjev več kot v preteklosti.

Ali se bo katera izmed neodvisnih strank zdaj pridružila že obstoječim poslanskim skupinam ali pa bo ustanovila nove, bo še videti. Med evropsko desnico je največ pridobila francoska Narodna zveza pod vodstvom Jordana Bardelleja in Marine Le Pen, ki je z 18 poslanskih sedežev v prejšnjem sklicu poskočila na 30, medtem ko je Alternativa za Nemčijo povečala število poslancev z 11 na 18.

Rast je zabeležila tudi svobodnjaška stranka Gera Wildersa, ki je trenutno del vladajoče koalicije na Nizozemskem, stranki, kot sta romunska AUR in Poljska konfederacija, pa sta se prvič uvrstili v Evropski parlament.

V Italiji je stranka premierke Djordje Meloni "Bratje Italije" osvojila 24 mandatov, Liga Mattea Salvinija, njena koalicijska partnerica, pa osem. Zanimivo je, da sta imeli tudi ti dve stranki v odhajajočem parlamentu skupaj 32 mandatov, le da je bilo razmerje moči obrnjeno. Po drugi strani sta vidni konservativni stranki Pravo i Pravda na Poljskem in Fidesz na Madžarskem na teh volitvah osvojili nekoliko manj poslanskih sedežev kot leta 2019. Velika koalicija, ki so jo v prejšnjem sklicu sestavljale Evropska ljudska stranka, Stranka evropskih socialistov in evropski liberalci, je po preliminarnih izidih dobila 401 mandat, kar pomeni, da ima še vedno parlamentarno večino. Zdaj je za 16 poslancev manjši od odhajajočega parlamenta, predvsem zaradi izgub, ki so jih utrpeli liberalci.

V Franciji so liberalne stranke, zbrane v koalicijo pod vodstvom predsednika Macrona, v primerjavi s prejšnjim sklicem parlamenta izgubile 10 poslancev, s političnega zemljevida pa so izbrisani nekoč uspešni španski Državljani. Evropski Zeleni so utrpeli precejšnje izgube tudi zaradi padca priljubljenosti v dveh največjih državah Evropske unije - Nemčiji in Franciji. (Konec)