08.02.2024 ob 23:39
Deli članek
Doktorice znanosti imajo nižje plače od moških z isto izobrazbo

Ljubljana (MOREL)- Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Glavni namen tega dne je spodbuditi dekleta, da se odločijo za kariero raziskovalk, ter zagotoviti možnosti za njihovo enakopravno udejstvovanje. V Sloveniji je več kot 6.000 doktoric znanosti. Letno doktorira približno enako število žensk kot moških, plače doktoric znanosti pa so v povprečju za 12 odstotkov nižje kot plače moških z isto izobrazbo. Med raziskovalci deluje tretjina žensk, kar Slovenijo uvršča v povprečje med državami EU.
Leta 2022 je v Sloveniji prebivalo 6.205 doktoric znanosti, kar je predstavljalo 44-odstotni delež med doktorji znanosti v državi. Med doktorji znanosti, mlajšimi od 50 let, je bilo razmerje med spoloma precej uravnoteženo, med starejšimi z doktoratom znanosti pa je bil delež žensk precej manjši – v starostni skupini 65 let ali več jih je bilo 27 %. 
V letu 2022 je doktorski študij zaključilo 452 študentov, od tega je bila polovica študentk. Delež žensk med novimi (tj. tistimi, ki so pridobili doktorski naziv v posameznem letu) doktorji znanosti se je v zadnjih 40 letih povečal za 35 odstotnih točk. Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo med novimi doktorji znanosti le peščica žensk (18 %), do leta 1991 je ta delež zrasel na 27 %. Trideset let pozneje je razmerje med spoloma bolj uravnoteženo. Ta delež pa se precej razlikuje po posameznih področjih izobraževanja. Delež žensk med novimi doktorji znanosti je bil v letu 2022 največji na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterine (80 %), najmanjši pa na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) (15 %).

Povprečna mesečna bruto plača doktoric znanosti v Sloveniji je leta 2022 znašala 4.001 EUR. Njihove plače so bile v povprečju za skoraj 12 % nižje od moških z doktoratom znanosti. Najnižjo plačo so prejele doktorice znanosti s področja izobraževalnih ved, kjer je bila plačna vrzel med spoloma največja (19,3 %), precej podobno je bilo pri doktoricah znanosti s področja IKT. Najvišjo plačo pa so prejele doktorice znanosti s področja zdravstva in socialne varnosti (4.994 EUR), a še vedno za skoraj 13 % nižjo od kolegov. Najmanjšo plačno vrzel med spoloma (okrog 8 %) smo zaznali pri doktorjih znanosti s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva.To so sporočili iz SURS. (konec)