Ljubljana (MOREL)- V obdobju pred anketiranjem v 2022 je bilo ves čas srečnih 10 % oseb. V primerjavi z letom 2018 je bil delež ves čas srečnih enak, se je pa za 7 odstotnih točk povečal delež takih, ki so srečo občutili večino časa (z 49 % na 56 %). Srečnih ves čas ali večino časa je bilo torej dve tretjini oseb (66 %), kar je več kot v 2018. V primerjavi z letom 2013 je delež takih, ki so se počutili srečne večino časa, upadel za 3 odstotne točke. Delež takih, ki
so se počutili srečne redkokdaj ali nikoli, je bil za 6 odstotnih točk večji kot leta 2013 in za 1 odstotno točko manjši kot leta 2018.
Ves čas ali večino časa je bilo osamljenih 4 % oseb; enako kot pred štirimi leti. Delež takih, ki so osamljenost čutili redkokdaj ali nikoli, pa je bil za 2 odstotni točki manjši kot v 2018.
Razlike v občutenju sreče je bilo zaznati po starostnih skupinah, predvsem med mladimi (16–24 let) in starejšimi (65 let ali več) – prvi so se počutili srečne več časa. So se pa mladi približno v enakem deležu kot starejši počutili osamljene ves čas ali večino časa.
36 % oseb, starih 16 let ali več, je zadovoljstvu z dolžino prostega časa, ki ga imajo na voljo, namenilo eno izmed najvišjih dveh ocen (9 ali 10). Povprečna samoocena zadovoljstva z dolžino prostega časa se je v primerjavi s tisto v 2018 zvišala za 0,3 vrednosti ocene (na 7,5). Med samoocenami moških in žensk ni bilo razlik. So pa bile razlike z vidika zaposlitvenega statusa; najmanj so bili z dolžino prostega časa zadovoljni samozaposleni (6,6), najbolj pa upokojenci (8,4). To so sporočili iz SURS. (konec)
