Ljubljana (MOREL)- Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na splošno zadovoljstvo z življenjem, so medosebni odnosi. Prebivalci Slovenije se med članicami EU po zadovoljstvu z odnosi, ki jih imajo s sorodniki, prijatelji, sosedi in sodelavci na delovnem mestu, uvrščajo v sam vrh (ocena: 8,6).

Deleži prebivalcev, starih 16 let ali več, ki so se v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v 2022 počutili srečne ves čas ali večino časa, so se med članicami EU precej razlikovali. Kot najbolj srečni so se opredelili prebivalci Belgije (78 %), kot najmanj srečni pa prebivalci Bolgarije (37 %). V Sloveniji sta se kot srečni ves čas ali večino časa ocenili dve tretjini prebivalcev in prebivalk (66 %), kar je bilo 2 odstotni točki več od povprečja EU (64 %).

Med članicami EU so se prebivalci Slovenije leta 2022 poleg prebivalcev Avstrije in Malte pri zadovoljstvu z medosebnimi odnosi, ki jih imajo s sorodniki, prijatelji, sosedi in sodelavci na delovnem mestu, uvrstili v sam vrh (ocena 8,6). Med vsemi merjenimi vidiki zadovoljstva je bila to najvišja ocena. Tudi ocena zadovoljstva z dolžino prostega časa, ki ga imajo na voljo, je bila višja kot v Sloveniji (7,5) le še na Finskem (7,7). Pri zadovoljstvu s finančnim stanjem gospodinjstva se je Slovenija s samooceno 6,7 uvrstila tik nad povprečje EU (6,6). Nad tem povprečjem smo bili prebivalci Slovenije tudi pri merjenju splošnega zadovoljstva z življenjem (7,6; v EU 7,1).

Na materialno (npr. denar, dobrine, živila, orodje) ali nematerialno pomoč (npr. pogovor o osebnih zadevah, pomoč pri kakšnem opravilu ali ob bolezni), če bi jo potrebovali, je po zadnjih podatkih (leta 2022) lahko računalo 93 % prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več. Med temi so se lahko v večji meri zanesli na pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov ali znancev tisti, ki so se počutili srečne ves čas ali večino časa. Najmanj pa so na tovrstno pomoč računali tisti, ki so imeli osnovnošolsko izobrazbo ali manj ter so se srečne počutili redkokdaj oz. nikoli. To so sporočili iz SURS. (konec)