Ljubljana (MOREL)- 20. maja bomo praznovali že 6. svetovni dan čebel (SDČ), ki so ga leta 2017 razglasili Združeni narodi, na pobudo Republike Slovenije. Osrednja prireditev ob praznovanju 6. svetovnega dne čebel bo potekala v soboto ob 11.00 uri v Celju, Dečkova cesta 1, kjer bo prisotna tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Z razglasitvijo svetovnega dneva čebel se je končal dolgotrajni postopek, ki se je pričel leta 2014. Razglasitev še danes pomeni za eno izmed največjih diplomatskih dosežkov v samostojni Sloveniji.
Prvo praznovanje svetovnega dne čebel je bilo organizirano leta 2018 v Žirovnici na Gorenjskem, kjer je bil rojen Anton Janša, največji čebelar, ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem je bil izbran dan za praznovanje svetovnega dne čebel.
Od razglasitve naprej se za praznovanje SDČ odločajo številne organizacije in različna združenja po celem svetu. Nekatere aktivnosti povezane s praznovanjem svetovnega dne čebel koordinira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.
Na mednarodnem področju praznovanje SDČ spodbuja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu, ob sodelovanju z mednarodno čebelarsko organizacijo APIMONDIA. Glavni namen SDČ ni le praznovanje, ampak tudi ozaveščanje širše javnosti da so:čebele in ostali opraševalci izredno pomembni ter, da so čebele v zadnjem obdobju na veliko območjih ogrožene! Zato se moramo vprašati, kaj moramo kot skupnost in posamezniki narediti v prihodnosti, da bomo čebele ohranili v prihodnje!
Ob letošnjem svetovnem dnevu čebel je pobudnik tega dne in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč povedal: Letos obeležujemo svetovni dan čebel že šestič. Zavedanje o pomenu čebel in drugih opraševalcev se iz leta v leto povečuje in veliko je k temu prispeval tudi ta dan. Slovenci smo skozi zgodovino bili pomemben del razvoja celotnega čebelarstva, tako doma kot v svetu. Anton Janša, rojen 20. maja, je bil prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru v času vladanja Marije Terezije. Cesarica je takrat ukazala, naj vsi čebelarijo po naukih našega Antona, in njegova šola na Dunaju je bila »sveto pismo« za čebelarstvo. Zagotovila je tudi sladkor za oskrbo čebel.
Ob 250-letnici smrti Antona Janše bo Čebelarska zveza Slovenije jeseni začela izvajati mednarodno šolo Antona Janše, ki ne bo delovala v smislu količine, temveč v smislu kakovosti. V šoli želimo najboljše slovenske in tudi tuje strokovnjake. Cilj je, da ta šola doživi sloves takratne šole, ki jo je vodil Anton Janša.
Prav usposabljanje in izobraževanje sta dandanes glede na spremembe v naravi še pomembnejša. Brez znanja je nemogoče obvladovati sodobno čebelarstvo.
In prav letošnji april in maj sta dokaz, da je čebelarstvo zelo »ranljiva« panoga, saj letošnja pomlad čebelam nikakor ne prizanaša. Kakor da narava deluje proti čebelam: spomladanske pozebe, hladno in deževno vreme … Preprosto letos čebele iz narave niso prinesle skoraj nič, pa ne skoraj nič za čebelarja, temveč skoraj nič tudi za svoje potrebe. Zato je čebelarjeva skrb za preživetje čebel nujna in brez krmljenja v tem času bi od lakote umrle, in to v mesecih, ko naj bi narava dajala vsem opraševalcem največ cvetnega prahu in nektarja. Čebelar za našo kranjico skrbi in ji omogoča preživetje, žal pa je za vse druge opraševalce še huje in dobesedno umirajo. Prav zato je prav, da se v teh težkih časih še bolj zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane na svetu odvisna od opraševalcev in da je zato skrb zanje nujna!
Čebelarska zveza Slovenije si že skoraj 20 let prizadeva, da skupaj z državno najde zakonske podlage za sistemsko pomoč čebelarjem. Na Čebelarski zvezi Slovenije imamo dva konkretna predloga. Zavedati se moramo, da danes čebele brez pomoči čebelarjev preprosto ne morejo preživeti. Prvi predlog gre v smer sistemske podpore vsem čebelarjem za vse družine. Da se vsem čebelam prizna opraševalni servis, ki ga ocenjuje stroka v Sloveniji na več kot 110 milijonov evrov letno. Od tega bi bilo treba letno nameniti rejcem čebel 2–3 %. Drugi predlog pa gre v smer sistemske pomoči čebelarjem, ki od te panoge živijo. Tem čebelarjem je treba ob slabih letinah omogočiti preživetje, zato je nujna pomoč v smislu zmanjšanja dajatev in prispevkov ter finančne pomoči. Brez pomoči države ob slabih letinah je poklicno čebelarjenje obsojeno na propad!«(konec)
