Ljubljana (MOREL)- Leta 2022 je bilo dolgotrajni oskrbi namenjenih 854 milijonov EUR ali 1,5 % BDP. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 74.283 oseb ali 2,9 % več kot leto prej; največ jih je to oskrbo prejemalo na domu.Izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so se v primerjavi z letom 2021 zvišali za 15,3 %. Znašali so 854 milijonov EUR, v deležu BDP pa je to pomenilo 1,5 %.
Iz javnih virov se je financiralo 78,7 % izdatkov za dolgotrajno oskrbo in iz zasebnih virov 21,3 %. Delež javnih virov je bil za 1,3 odstotne točke večji kot v 2021, delež zasebnih virov pa za toliko manjši. Sredstva iz obeh virov so se na letni ravni povečala: iz prvega za 17,3 %, iz drugega pa za 8,7 %.
Skladi socialne varnosti so osnovni vir financiranja dolgotrajne oskrbe; v 2022 so financirali 40,1 % izdatkov za ta namen. Pri zasebnem financiranju gre skoraj v celoti za neposredna plačila iz žepa uporabnikov v obliki doplačil ali samoplačništva; ta plačila so predstavljala 20,8 % izdatkov za dolgotrajno oskrbo.
V 2022 je bilo razmerje med izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe 75 % proti 25 %. V primerjavi z letom prej je bil delež izdatkov za zdravstveni del višji za 2 odstotni točki. Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe, 53,9 %, je bil namenjen izvajanju take oskrbe v institucijah, 45,7 % za oskrbo na domu, približno pol odstotka pa za oskrbo v okviru storitev dnevnega varstva.
Največji del celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bil porabljen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah, in sicer 61,4 %, od tega največ, 46,0 %, v domovih za starejše, 12,9 % v drugih socialnovarstvenih zavodih in 2,5 % v bolnišnicah. Preostalih 38,6 % je bilo namenjenih zagotavljanju dolgotrajne oskrbe na domu; to so upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, storitve pomoči na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki) ali v obliki denarnega prejemka.
V opazovanem letu so se občutneje povečali izdatki za financiranje dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del) iz javnih virov, in sicer za 24,5 %, medtem ko so se izdatki iz zasebnih virov (doplačila, samoplačništvo) zmanjšali za 4,1 %.
V strukturi izdatkov za financiranje dolgotrajne oskrbe (socialni del) so zasebni viri predstavljali 71,6-odstotni delež. Zasebni izdatki so se v primerjavi z letom 2021 povečali za 10,1 %, medtem ko je bilo financiranju dolgotrajne oskrbe (socialni del) iz javnih virov namenjeno približno enako sredstev.
Storitve dolgotrajne oskrbe je v 2022 prejemalo 74.283 oseb ali 2.061 več kot v predhodnem letu. Največ, 38,3 % (ali okoli 28.500) teh oseb, je omenjene storitve prejemalo na domu, 30,6 % (ali okoli 22.700) pa v institucijah; 30,1 % (ali okoli 22.400) jih je dobivalo le denarne dodatke za plačilo različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe.
Prejemnikov teh denarnih dodatkov je bilo sicer dejansko precej več, okoli 48.300, vendar se tisti, ki hkrati prejemajo storitev in denarni dodatek, upoštevajo samo pri številu prejemnikov storitve; tisti, ki prejemajo dva denarna dodatka, se upoštevajo samo pri enem itd. To so sporočili iz SURS.(konec)