
Ljubljana (MOREL)- Oktober je - Evropski mesec kibervarnosti. Mednarodna pobuda bo združila vse članice EU v aktivnostih ozaveščanja državljanov o spletnih nevarnostih, še posebej o ribarjenju za podatki oz. phishing prevari, ki predstavlja globalni varnostni izziv. V Sloveniji bodo letos v središču starejši uporabniki in njihove digitalne veščine. Ob pričetku kampanje so na ministrstvu za digitalno preobrazbo in Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT na skupni tiskovni konferenci predstavila izzive, s katerimi se soočajo starejši uporabniki interneta in tudi pomoč, ki jim je na voljo.
Na ministrstvu za digitalno preobrazbo s konkretnimi rešitvami krepimo digitalne veščine starejših, tudi prek projekta Mobilni heroji. Kot je izpostavila ministrica Stojmenova Duh: "v starostni skupini med 65 in 74 let kar tretjina ljudi še nikoli ni uporabljala interneta, 45 odstotkov pa nima digitalnih spretnosti. Težava je tudi v tem, da je Slovenija zelo razpršena, v urbanih središčih imajo starejši več možnosti za pridobivanje digitalnih kompetenc, na podeželju pa veliko manj". Zato na ministrstvu izvajamo različne projekte digitalnega opismenjevanja na terenu, kot je denimo projekt Mobilni heroji, ki z mobilno učilnico po ruralnih okoljih, starejšim od 55 let, pomaga pri pridobivanju digitalnih kompetenc, ali denimo Digi info točke, kjer bodo svetovalci ljudem pri uporabi digitalnih javnih storitev pomagali na 222 točkah po Slovenij. Za starejše so digitalne kompetence izjemnega pomena, saj so na ta način bolje vključeni v družbo. "V kolikor nimajo primernih digitalnih spretnosti lahko hitro postanejo tarča tudi raznih kibernetskih napadov, zato je pomembno, da kot država ponudimo pomoč v primeru nevarnih situacij," je še dodala ministrica in ob tej priložnosti zbrane povabila tudi na Festival digitalnih spretnosti, ki bo v Mariboru potekal med 19. in 20. oktobrom.
Po besedah vodje odzivnega centra SI-CERT Gorazda Božiča v zadnjih dveh letih zaznavajo več kot 30-odstoten porast phishing prevar oz. ribarjenja za podatki, kjer je najučinkovitejša zaščita ravno ozaveščenost in informiranost uporabnikov. »Opažamo, da še posebej starejši uporabniki bolj zaupajo pošiljateljem, ki pod krinko bank, logističnih podjetij ali celo javnih institucij (npr. FURS) zahtevajo vnos gesel in drugih podatkov. Izpostavljamo tudi druge spletne goljufije, npr. lažni krediti, ljubezenske prevare, kjer prav tako vidimo pogostejše zlorabe ravno med starejšo populacijo, ter zavajajoče oglaševanje nepreverjenih ponudnikov zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. Vse opisane prevare imajo skupno lastnost – manipulirajo s čustvi, proti čemer se ne moremo boriti s programskimi rešitvami, ampak moramo naučiti uporabnike, kako prepoznajo glavne pristope spletnih goljufov« je povzel Božič. To so sporočili iz ministrstva za digitalno preobrazbo. (konec)